Vlaknine

Vlaknine, hranilo, ki nima energijske vrednosti, pa je vseeno eno najpomembnejših v naši prehrani!

Primer vlakninsko bogate hrane
Dobre vir vlaknin so tudi stročnice

Vlaknine so hranilo, ki ga najdemo izključno v hrani rastlinskega izvora.

V tekstu boš našel odgovore na vprašanja, kaj so vlaknine, kakšne vrste vlaknin poznamo, kje jih dobimo, zakaj in koliko jih potrebujemo…

Pa začnimo s tem, kakšne vrste vlaknin poznamo.

Delimo jih na topne in netopne.
Topne: Ta vrsta vlaknin podaljšuje čas, ki je potreben za prehod hrane skozi prebavni sistem. Zato nam dajejo daljši občutek sitosti.
Prav tako nam netopne vlaknine upočasnjujejo tudi absorpcijo glukoze (sladkorja) v kri. To nam pomaga ohranjati stabilno raven glukoze v krvi tekom celega dneva.

Večje količin netopnih vlaknin pa nam pomagajo tudi pri zniževanju nivoja holesterola v krvi.
Dober vir topnih vlaknin:
jabolka, pomaranče, korenje, oves, ječmen, fižol…

Netopne: Ta vrsta vlaknin prehaja skozi naš prebavni sistem praktično v nespremenjeni obliki.
Drugače povedano, to so trdi deli žit, zelenjave, ki jih naš prebavni trakt ne more uporabiti, kot hranilo.
Pomaga pri spodbujanju delovanja prebavnega trakta in črevesja, kar je zelo koristno za dobro počutje. Npr. tako se zmanjšuje tveganje za pojav hemoroidov in zaprtja.
Dober vir netopnih vlaknin: 
zelenjava, pšenica, koruza, riževi otrobi in cela žitna zrna

Zakaj potrebujemo vlaknine?

Če želimo shujšati, je v sadju, zelenjavi in polnozrnatih žitih manj kalorij (2 cal/g) kot v živilih, ki vsebujejo veliko maščob in sladkorja (4 cal/g)
Netopne vlaknine so pomembne za preprečevanje bolezni, kot so različne vrste raka, zaprtje in sindrom razdražljivega črevesja (IBS).
Topne vlaknine upočasnjujejo prebavo in preprečujejo nenadno sproščanje energije v krvni obtok. Predvsem iz ogljikovih hidratov, zato tako pripomorejo k ohranjanju stabilne ravni sladkorja v krvi.
Dodatna prednost vlaknin je, da nam dajo občutek sitosti, kar je lahko v pomoč pri nadzorovanju apetita. Najbolj prav pride to pri ljudeh, ki se trudijo izgubiti prekomerno telesno težo.

Z vlakninami praktično ne moremo pretiravati, oz. jih pojesti preveč. Dokazano je, da ljudstva, ki jih uživajo več, kot 100g na dan, tako rekoč nimajo težav z nobeno od sodobnih nenalezljivih bolezni.
Minimalna količina zaužitih vlaknin, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija pa naj nebi bila nižja, kot 25g na dan za ženske in 35g na dan za moške.

Edino pošteno je, da deliš...Share on Facebook
Facebook
Share on Google+
Google+
Tweet about this on Twitter
Twitter
Share on LinkedIn
Linkedin